Pod Bermudi našli nenavadno strukturo. "Kaj takega ne obstaja nikjer drugje"

Če nekdo omeni otočje Bermuda, veliko ljudi pomisli na Bermudski trikotnik, v katerem naj bi na nepojasnjen način izginjale ladje in letala.

Čeprav so raziskovalci že večkrat potrdili, da domnevni trikotnik v severnem Atlantiku po številu izginulih ali pogrešanih plovilih in letalih ne odstopa od drugih območij v oceanih in da je mnoge nesreče mogoče pojasniti, sta se ime in sloves območja obdržala.

Nedavna študija pa je ponovno vzbudila zanimanje javnosti za območje, saj so pod otoki raziskovalci odkrili strukturo, ki je edinstvena na planetu.

V oceanski skorji pod Bermudi so našli plast kamnin, debelo približno 20 kilometrov – in nikjer drugje na planetu ne obstaja ničesar podobnega, je za Live Science povedal dr. William Frazer iz Carnegie Science v Washingtonu.

"Običajno imate spodnji del oceanske skorje in potem bi pričakovali, da bo pod njo plašč," je dejal.

(Mišljen je zemeljski plašč, najdebelejša plast Zemlje, ki leži med zemeljsko skorjo in jedrom. Z debelino približno 2.900 kilometrov predstavlja 84 odstotkov volumna našega planeta – op. p.)

"Toda na Bermudih obstaja še ena plast, nameščena pod skorjo, ki je del tektonske plošče, na kateri ležijo otoki."

Odkritje morda pojasnjuje skrivnost nastanka otokov

Čeprav izvor te plasti ni povsem jasen, bi lahko po Frazerjevih besedah pojasnil dolgoletno geološko uganko o nastanku Bermudskih otokov.

Mnogi otoki v Atlantiku (recimo Azori ali Kanarski otoki) so vulkanskega izvora – torej so ostanki nekoč delujočih vulkanov, ki so pred relativno nedavnim "zrasli iz vode".

Bermudi pa za razliko od teh ležijo na oceanski "oteklini", območju, kjer je oceansko dno višje od okolice, pri čemer ni nobenih dokazov o aktualni vulkanski dejavnosti, ki bi ta dvig povzročala.

Zadnji znani izbruh vulkana na območju današnjih Bermudskih otokov se je zgodil pred 31 milijoni let.

Odkritje nove strukture pa nakazuje, da je med zadnjim izbruhom v skorjo bil potisnjen material iz plašča, ki se je tam ohladil in strdil ter ustvaril nekakšen kamniti "splav".

Ta je približno 500 metrov višji od okoliškega oceanskega dna in katerega nad morsko gladino ležeč del predstavljajo Bermudi.

Preučevanja morskega dna so pomembna, ker prinašajo nova spoznanja o nastanku in delovanju našega planeta, pa tudi zato, ker lahko prinesejo najrazličnejša neverjetna odkritja.

Nedavno je druga ekipa raziskovalcev oceanskega dna poročala, da je odkrila davno izgubljeno celino, ki so jo poimenovali Zealandija ali Te Riu-a-Māui. O tem smo poročali tudi mi.

Osma celina je stara več kot milijardo let, vendar je njen večji del pod vodo, zato do nedavnega sploh nismo vedeli, da obstaja.

N1 PODKAST S SUZANO LOVEC: Režiser, ki je šel v zapor